Rusko obrambno ministrstvo je ponovilo zanikanje raketnih ali zračnih napadov na Harkov 2. januarja in trdilo, da informacije, ki jih širi Kijev, niso resnične. Ministrstvo je dodalo, da je do detonacije streliva prišlo v trgovskem centru v Harkovu, kjer naj bi ga skladiščili. Prav tako so izjavili, da so trditve Kijeva poskus preusmeritve pozornosti od domnevnega terorističnega napada ukrajinskih sil na civiliste v Horlah.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je pridobilo navigacijske podatke z ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na eno izmed rezidenc predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so dokaze o domnevnem poskusu napada že posredovali Združenim državam Amerike. Ruska stran trdi, da so ukrajinske sile načrtovale natančen udar na državno rezidenco, vendar so ruske obrambne sile grožnjo pravočasno nevtralizirale. Uradni Kijev je obtožbe o vpletenosti v domnevni napad na Putinovo rezidenco odločno zavrnil. Ukrajinski predstavniki poudarjajo, da gre za rusko propagando in poskus opravičevanja nadaljnje agresije. Ameriške obveščevalne službe so prav tako izrazile resne dvome o verodostojnosti ruskih navedb, nekateri analitiki pa opozarjajo, da bi lahko šlo za operacijo pod tujo zastavo, ki jo je uprizoril Kremelj sam, da bi okrepil domačo podporo vojni in upravičil stopnjevanje napadov na ukrajinsko infrastrukturo.

Rusko ministrstvo za obrambo je v petek sporočilo, da so enote zračne obrambe med 9. in 13. uro po lokalnem času nevtralizirale pet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po navedbah uradne Moskve je šlo za drone letalskega tipa, ki so jih prestregli nad tremi ruskimi regijami. Gre za nadaljevanje okrepljenih ukrajinskih zračnih operacij na ruskem ozemlju, s katerimi Kijev odgovarja na dolgotrajno rusko agresijo. Operacija je trajala približno štiri ure, pri čemer so ruske sile uporabile dežurna sredstva protizračne obrambe. Čeprav ministrstvo ni podrobneje opredelilo vseh lokacij, so tovrstni incidenti postali del vsakdana v obmejnih in osrednjih ruskih regijah. Današnji dogodek sledi vzorcu iz preteklega tedna, ko je bila intenzivnost napadov z droni še višja, kar kaže na vzdrževanje pritiska na rusko vojaško infrastrukturo in zaledje.

Moskva je sporočila, da je predstavniku veleposlaništva Združenih držav Amerike predala dešifrirane navigacijske podatke in dele ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da pridobljeni podatki o poti letalnika jasno potrjujejo vpletenost Kijeva v poskus atentata. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna agencija CIA po opravljeni preiskavi zaključuje, da Ukrajina ni poskušala izvesti napada na Putina in da je Rusija incident namenoma napačno interpretirala ali celo priredila. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe že pred časom odločno zanikal. Varnostni strokovnjaki, med njimi Joachim Krause, ocenjujejo, da gre pri najnovejši ruski potezi za poskus pritiska na ameriško administracijo oziroma neposredno na Donalda Trumpa. Moskva s predajo materialov ZDA verjetno želi vplivati na ameriško javno mnenje in zmanjšati podporo vojaški pomoči Ukrajini, medtem ko obveščevalni krogi na Zahodu opozarjajo na rusko manipulacijo z informacijami za doseganje strateških ciljev.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je predstavnikom Združenih držav Amerike predalo dešifrirane podatke o letu ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi načrtoval napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih oblasti naj bi navigacijski podatki, pridobljeni iz sestreljenega drona, potrjevali, da je bil cilj napada predsedniška rezidenca v regiji Novgorod. Ruska stran je ob tem napovedala razkritje celotnega programa poleta ameriškim uradnikom, da bi podprla svoje trditve o ukrajinski odgovornosti za incident. Nasprotno pa ameriška Osrednja obveščevalna agencija (CIA) na podlagi lastnih analiz ugotavlja, da Ukrajina v tem tednu ni poskušala izvesti napada na ruskega predsednika ali katero koli izmed njegovih rezidenc. Kot poročata časnika New York Times in Wall Street Journal, ameriški uradniki zavračajo ruske navedbe o vpletenosti Kijeva v domnevni poskus atentata. Razhajanja med ugotovitvami obveščevalnih služb obeh velesil dodatno zaostrujejo napetosti v času trajajočega konflikta, saj Moskva podatke uporablja kot dokaz za stopnjevanje sovražnosti s strani Ukrajine.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v enem tednu izvedle množičen in šest skupinskih napadov z visoko natančnim orožjem na vojaško industrijo in energetske objekte v Ukrajini. Prav tako so poročali, da so ruske sile zavzele pet naselij v Donecki ljudski republiki, tri v Zaporožju in eno v Harkovski oblasti.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove enote v zadnjem tednu prevzele nadzor nad devetimi naselij v Ukrajini. Operacije so potekale na več delih fronte, pri čemer so ruske sile po lastnih navedbah zasedle pet naselij v samooklicani Donecki ljudski republiki, tri v Zaporoški oblasti in eno v Harkovski oblasti. Med izpostavljenimi kraji so Dimitrov, Rodinsko, Artemovka in Volno, ki jih je zavzela skupina enot Center, ter Boguslavka v Harkovski oblasti, ki jo je zasedla skupina Zahod. Poročilo navaja, da so ruske enote ob napredovanju povzročile znatne izgube ukrajinski vojski v tehniki in moštvu. Skupina enot Vzhod je po ruskih navedbah zavzela strateško pomembno naselje Guljajpolje, medtem ko sta bili v Zaporoški oblasti zasedeni še naselji Stepnogorsk in Lukjanovsko. Ruska stran trdi, da so v tem obdobju izvedli tudi več masovnih napadov z visokotehnološkim orožjem na ukrajinske vojaške objekte in infrastrukturo, s čimer so dodatno oslabili obrambne zmogljivosti nasprotnika.

Rusko ministrstvo za obrambo je 2. januarja sporočilo, da so enote vojaške skupine Zahod v preteklem tednu uspešno odbile 16 poskusov preboja ukrajinskih sil v smeri mesta Kupjansk v regiji Harkov. Po navedbah ruskih oblasti so ukrajinske enote izvajale intenzivne napade z namenom prodora v to strateško pomembno središče, vendar so ruski položaji ostali nespremenjeni. Intenzivnost spopadov na tem delu fronte kaže na pomen mesta za logistične poti obeh vpletenih strani. Dogajanje v začetku leta 2024 potrjuje nadaljevanje silovitih kopenskih spopadov, ki so se stopnjevali že v zadnjih dneh preteklega leta. Ruska stran trdi, da so njene sile v celoti nadzorovale situacijo in ukrajinskim formacijam onemogočile kakršne koli ozemeljske pridobitve. Informacije o napadih prihajajo neposredno iz tiskovne službe ministrstva v Moskvi, medtem ko neodvisne potrditve o številu napadov in morebitnih žrtvah trenutno niso na voljo. Razmere na kupjanskem odseku fronte ostajajo napete, saj obe vojski tam kopičita znatne sile.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so Združenim državam Amerike predali domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali, da je Kijev načrtoval napad z brezpilotnim letalnikom na eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusi trdijo, da so dekodirali navigacijske podatke ukrajinskega drona.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v noči na 2. januar 2026 odbile obsežen napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. V operaciji, ki je trajala osem ur, je ruska vojska nad različnimi regijami države prestregla in uničila 64 brezpilotnih zrakoplovov letalskega tipa. Po navedbah ministrstva so bili ti napadi usmerjeni proti objektom na ruskem ozemlju, vendar podrobnosti o morebitni škodi ali žrtvah niso bile razkrite. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja vojne z droni med državama, ki se je intenzivirala v zadnjih mesecih leta 2025. Današnji napad potrjuje trend vse večjih in pogostejših ukrajinskih poskusov vdora v ruski zračni prostor, kar Rusija nevtralizira z okrepljeno uporabo sistemov zračne obrambe in elektronskega bojevanja. Število sestreljenih dronov v eni noči kaže na obsežno koordinacijo ukrajinskih sil pri ciljanju ruske infrastrukture.

Ruska protizračna obramba je 2. januarja 2026 na obrobju Moskve prestregla in uničila dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti ruski prestolnici. Moskovski župan Sergej Sobjanin je v nizu izjav potrdil, da sta bila drona sestreljena v ločenih incidentih v razmiku približno 20 minut. Po navedbah uradnih virov v napadih ni bilo poročil o žrtvah ali večji materialni škodi. Na krajih padca ostankov letalnikov so takoj začele delovati ekipe nujnih služb, ki ocenjujejo morebitne posledice na terenu. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je ob tem sporočilo, da so v širšem obsegu v isti noči nad različnimi ruskimi regijami skupno sestrelili 64 ukrajinskih brezpilotnih naprav. To odraža intenziviranje napadov na rusko ozemlje, ki jih ukrajinske sile izvajajo v zadnjem obdobju. Zadnji incidenti so del širšega vala napadov z droni, ki se je stopnjeval takoj po novem letu. Čeprav so ruske oblasti sporočile, da so bili vsi cilji uspešno nevtralizirani, tovrstne operacije povzročajo občasne motnje v civilnem letalskem prometu in povečujejo napetosti v samem središču ruske države.

Število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki v regiji Herson se je povzpelo na 27, med katerimi sta po navedbah ruskega preiskovalnega komiteja tudi dva mladoletnika. Incident predstavlja enega najbolj smrtonosnih napadov na tem območju v zadnjem obdobju. Ruske oblasti so za napad obtožile ukrajinske sile, ki naj bi ciljale območja pod ruskim nadzorom. Hkrati je rusko ministrstvo za obrambo sporočilo, da je njihova zračna obramba ponoči sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi ruskimi regijami. Intenzivni napadi z brezpilotniki nakazujejo na stopnjevanje zračnih operacij obeh strani, medtem ko se spopadi na tleh nadaljujejo z nespremenjeno silovitostjo. Povečana pogostost tovrstnih napadov povzroča visoko število civilnih žrtev in obsežno škodo na infrastrukturi na obeh straneh meje.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno sporočilo, da so njihove sile zračne obrambe v zadnjih urah uničile 201 ukrajinski brezpilotni letalnik. Po navedbah Moskve se je intenzivnost ukrajinskih zračnih napadov na rusko ozemlje močno povečala, kar naj bi potrjevali tudi zadnji operativni podatki s terena. Obenem je visoki poveljnik ruske vojske ameriškemu vojaškemu atašeju v Moskvi predal materialne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus napada na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran trdi, da ostanki sestreljenega drona nedvoumno dokazujejo vpletenost ukrajinske vojske v napad na predsedniško rezidenco, ki se je zgodil v začetku tega tedna. Moskva s to potezo stopnjuje diplomatski pritisk na Washington in opozarja na neposredno ogrožanje najvišjih državnih organov Ruske federacije.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo izjavo ujetega ukrajinskega vojaka Vladimirja Litkina, ki trdi, da so njegovega soborca med predajo ruskim silam ubili ukrajinski operaterji brezpilotnih letalnikov. Incident naj bi se zgodil na območju Krasnoarmejska (Pokrovsk), ko so se ukrajinski vojaki predali skupini ruskih sil Center. Po Litkinovih navedbah je ukrajinski dron napadel njegovega soborca v trenutku, ko so bili ti že neoboroženi in povezani pod ruskim nadzorom. Litkin je v svojem pričanju kritiziral ukrajinsko vojaško poveljstvo, ki naj bi po njegovih besedah pogosto zavajalo in kaznovalo svoje vojake. Poleg tega je opozoril na izjemno težke razmere na bojišču in poudaril, da se ne namerava vrniti v Ukrajino, saj meni, da oblasti v Kijevu pošiljajo svoje državljane v gotovo smrt. Ruski mediji ob tem poročajo tudi o drugih domnevnih nepravilnostih v ukrajinski vojski, vključno z razširjenim alkoholizmom, izsiljevanjem denarja s strani poveljnikov ter mučenjem podrejenih. Ti dogodki kažejo na nadaljevanje trenda naraščajoče demoralizacije v ukrajinskih vrstah, o čemer pričajo tudi predhodna poročila o dezerterstvu in notranjih sporih. Ruska stran te izjave uporablja kot dokaz za trditve o brutalnosti ukrajinskega režima do lastnih vojakov, ki se odločijo za predajo. Avtentičnosti Litkinovih izjav, podanih v ujetništvu, sicer neodvisni viri še niso potrdili.

Ruska protizračna obramba naj bi sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi regijami, vključno z 20 nad Samaro ter osmimi nad Voroneško in Saratovsko oblastjo. Nad moskovsko regijo naj bi sestrelili sedem dronov. Ukrajina pa trdi, da je sestrelila 86 od 116 ruskih dronov, ki so bili usmerjeni na njeno ozemlje.

Napad ukrajinskih oboroženih sil z 91 brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti je po mnenju nekaterih opazovalcev znak naraščajočega obupa kijevskega režima. Nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika Oleg Soskin je izjavil, da operacija ni imela nobene vojaške vrednosti in ne more spremeniti razmer na bojišču, hkrati pa Rusiji daje legitimno podlago za oster povračilni odgovor. Ruski viri dogodek interpretirajo kot potrditev globoke krize znotraj ukrajinske oblasti, ki se v iskanju rešitev zateka k simbolnim napadom na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo več posnetkov domnevno sestreljenih dronov, s katerimi dokazujejo, da je bil napad načrtovan v več fazah. Medtem ko Kijev uradno zanika vpletenost, analitiki opozarjajo, da bi takšne akcije lahko bile namenjene zaostrovanju pogojev pred morebitnimi mirovnimi pogajanji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države, kot sta Venezuela in Tadžikistan, dejanje že obsodile kot teroristični akt, medtem ko zahodni zavezniki ostajajo previdni pri ocenjevanju ruskih navedb.

Rusko obrambno ministrstvo je 2. januarja 2024 sporočilo, da je posadka večnamenskega nadzvočnega lovca-bombnika Su-34 izvedla zračne napade na ukrajinske enote in vojaško opremo. Operacija je bila izvedena v coni odgovornosti južne skupine ruskih sil, kjer so ruska letala s ciljanim odmetavanjem letalskih bomb napadla koncentracijo ukrajinske žive sile in oklepnih vozil. Po navedbah ruskih virov so bila uporabljena visoko natančna sredstva, ki so omogočila uničenje vnaprej določenih ciljev. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih letalskih operacij, ki smo jim bili priča že ob koncu leta 2025, ko so ruske sile sistematično ciljale ukrajinsko energetsko in transportno infrastrukturo. Uporaba naprednih letal Su-34 v kombinaciji z vodenimi bombami potrjuje strategijo ruske vojske, da s premočjo v zraku poskuša nevtralizirati ukrajinsko obrambo na ključnih delih fronte v Donecku in okolici.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je predstavnikom Združenih držav Amerike v Moskvi predalo dešifrirane navigacijske podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po navedbah Moskve ti podatki potrjujejo načrtovan napad na podeželsko rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruske oblasti trdijo, da tehnične analize drona jasno kažejo na vpletenost Kijeva v poskus napada na državno posestvo v Valdaju. Najnovejša poteza Kremlja sledi stopnjevanju napetosti, potem ko je Rusija pred kratkim objavila videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz za ukrajinsko agresijo globoko v ruskem ozemlju. Kijev je te obtožbe že pred tem označil za neutemeljene, medtem ko so ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost izrazili dvom o verodostojnosti ruskih navedb. Diplomatski pritisk se s predajo podatkov seli na področje obveščevalnega sodelovanja in mednarodnega dokazovanja odgovornosti za napade na cilje visoke vrednosti.

Ruske enote protizračne obrambe so v noči s 1. na 2. januar sestrelile in onemogočile večje število ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so ciljala objekte v Ruski federaciji. Po poročanju guvernerja Rostovske oblasti Jurija Sljusarja so sile PVO uničile štiri drone nad tremi okrožji omenjene regije, vključno z enim letalnikom nad Taganroškim zalivom v Azovskem morju. Napadi so se vrstili v več valovih, pri čemer so ruske oblasti potrdile tudi uničenje treh brezpilotnih letal nad Tulsko oblastjo med 23. uro na silvestrovo in 1. uro zjutraj na novo leto. Guvernerji prizadetih regij so potrdili, da so bili napadi pravočasno zaznani in nevtralizirani s pomočjo sistemov elektronskega bojevanja in protiletalskih enot. Čeprav so ukrajinske sile s temi akcijami poskušale destabilizirati rusko zaledje v času praznikov, poročil o večji gmotni škodi ali žrtvah med civilnim prebivalstvom za zdaj ni. Intenziviranje napadov na rusko obmejno regijo Rostova sledi seriji podobnih incidentov v zadnjih mesecih, kar kaže na nadaljevanje ukrajinske strategije napadov na logistična in energetska vozlišča globoko na ruskem ozemlju.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v noči na 2. januar 2025 nevtralizirale 64 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih podatkih so bili napadi usmerjeni na dvanajst regij Ruske federacije, kjer so ruske enote prestregle in uničile sovražna plovila. Gre za nadaljevanje obsežnih napadov z droni, ki jih Ukrajina izvaja na rusko ozemlje v okviru trajajočega konflikta. Operacija prestrezanja se je odvijala v večini obmejnih in notranjih regij, pri čemer ruski viri navajajo, da so bili vsi cilji uspešno uničeni. Ministrstvo za obrambo ni poročalo o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi na tleh. Napad se je zgodil le dva dni po tem, ko so ruske sile v prednovoletni noči sestrelile rekordnih 86 ukrajinskih dronov, kar kaže na povečano intenzivnost ukrajinskih zračnih operacij na začetku novega leta.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v prvem dnevu novega leta nad ozemljem Ruske federacije prestregle in uničile 201 ukrajinski brezpilotni letalnik. Operacija je potekala v sedmih urah, med 16.00 in 23.00 uro po moskovskem času, pri čemer so bili napadi usmerjeni na več ruskih regij. Po navedbah uradnih virov so največje število letalnikov, skupno 51, nevtralizirali nad Belgorodsko oblastjo, medtem ko so jih nad Voroneško oblastjo sestrelili 36. Najnovejši val napadov z droni predstavlja nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti na ruskem ozemlju, ki se je intenziviralo ob koncu leta 2024. Ruske oblasti so poročale, da so ukrajinske sile poskušale izvesti obsežne napade na kritično infrastrukturo in vojaške cilje v globinu države. Incident potrjuje rastočo uporabo brezpilotnih letalnikov kot ključnega elementa ukrajinske strategije za prenos vojne na rusko ozemlje, medtem ko se na frontni črti v Ukrajini nadaljujejo srditi spopadi.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je pridobilo in dekodiralo podatke iz ukrajinskega brezpilotnega letala, ki je bilo po navedbah Moskve sestreljeno v začetku tega tedna. Ruski uradniki trdijo, da zbrani dokazi potrjujejo, da je bil cilj drona ena od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je ob tem napovedala, da bo vse pridobljene podatke in dokaze predala Združenim državam Amerike, s čimer želi podkrepiti svoje trditve o ukrajinski agresiji na rusko vodstvo. Incident se dogaja v času zaostrenih napetosti in predvidenih diplomatskih stikov med Washingtonom in Moskvo glede prihodnosti ukrajinskega konflikta. Kijev uradnih obtožb o načrtovanem napadu na predsedniško palačo še ni komentiral, vendar Rusija vztraja pri interpretaciji, da gre za teroristično dejanje, ki ga je usmerjala Ukrajina. Informacije o dekodiranem arhivu naj bi služile kot ključni argument Rusije v prihodnjih mednarodnih pogovorih o varnostnih jamstvih.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v četrtek med 16. in 23. uro po moskovskem času prestregle in uničile 201 ukrajinsko brezpilotno letalo. Gre za enega najobsežnejših valov napadov z droni v zadnjem obdobju, ki je ciljal na več ruskih regij in območje Azovskega morja. Po uradnih navedbah je ruska protizračna obramba največ naprav, skupno 51, nevtralizirala nad Belgorodsko oblastjo, 36 pa nad Brjansko oblastjo. Posebna pozornost je bila namenjena moskovski regiji, kjer so ruske sile po lastnih trditvah uničile 24 brezpilotnih letal, od katerih jih je 21 letelo neposredno proti prestolnici. O napadih so poročali tudi iz Rostova, Kaluge, Tule, Kurska, Rjazana in drugih regij, vključno z zasedenim polotokom Krimom. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ministrstvo v svoji izjavi za javnost ni podalo, so pa poudarili, da so bili vsi prestreženi letalniki letalskega tipa.

Župan Moskve Sergej Sobjanin je sporočil, da so sile zračne obrambe sestrelile še dodatne štiri brezpilotne letalnike, ki so leteli proti Moskvi. S tem se je skupno število sestreljenih brezpilotnih letalnikov povečalo na 26.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ZDA predali podatke, pridobljene z analizo ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen v Novgorodski oblasti in naj bi bil usmerjen v enega od objektov rezidence Vladimirja Putina. Po trditvah ruskih oblasti so iz drona pridobili datoteko z načrtovanim potekom leta. Ameriška obveščevalna služba, po poročanju WSJ, ni potrdila ruskih navedb o ukrajinskem napadu na rezidenco.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v četrtek, 1. januarja, v osmih urah uspešno prestregle in uničile 58 ukrajinskih brezpilotnih letal. Operacija je potekala med 8.00 in 16.00 po moskovskem času, droni pa so bili nevtralizirani nad različnimi ruskimi regijami, vključno z akvatorijem Azovskega morja. Po navedbah uradnih virov je bilo nad enim samim območjem uničenih 24 letalnikov. Napad z droni predstavlja nadaljevanje intenzivnih zračnih operacij na obmejnih in notranjih območjih Ruske federacije, ki so se v zadnjih mesecih močno okrepile. Ruska stran trdi, da so bili vsi letalniki tipa BPL (brezpilotno letalno plovilo) prestreženi s strani dežurnih enot, še preden bi lahko dosegli svoje cilje. Kljub visokemu številu sestreljenih dronov ministrstvo v prvem poročilu ni navedlo informacij o morebitni gmotni škodi ali žrtvah na tleh. Strategija uporabe dronov ostaja ključen element ukrajinskih prizadevanj za prenos vojaških dejavnosti na rusko ozemlje, medtem ko Rusija še naprej krepi svojo obrambno mrežo nad ključnimi strateškimi točkami.

Rusko ministrstvo za obrambo je objavila videoposnetke mbetkov ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so bili po njihovih navedbah sestreljeni med poskusom napada na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva s temi objavami zavrača trditve Kijeva, da gre za zrežiran dogodek, namenjen spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Tehnična ekspertiza navigacijskega sistema enega izmed dronov, sestreljenih 29. decembra, naj bi razkrila datoteko s poletno nalogo, ki je kot končni cilj določala objekt znotraj predsedniške rezidence. Ruski obveščevalci trdijo, da so uspešno dešifrirali podatke, ki potrjujejo neposredno namero za napad na vrhovnega poveljnika ruske vojske. Dogodek je sprožil ostre odzive v Kremlju, kjer Zahod obtožujejo zanikanja napada, medtem ko Ukrajina in njeni zavezniki še naprej izražajo dvome o verodostojnosti ruskih dokazov. Napetosti so se stopnjevale prav v času, ko so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o morebitnih novih mirovnih pogajanjih, ki naj bi jih spodbujal novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump.

Rusija je obtožila Ukrajino za smrtonosni napad z dronom na hotel v regiji Herson, v katerem je umrlo najmanj 24 ljudi, medtem ko so praznovali novo leto. Ukrajina zanika vpletenost. Rusija je predhodno predala ZDA domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da je mirovni dogovor med Ukrajino in Rusijo 90% pripravljen, a opozarja pred šibkim dogovorom. Ruske sile so izvedle napade na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi.

Ruska vojska je s pomočjo operativno-taktičnega letalstva, brezpilotnih letalnikov in raketnih sil izvedla obsežne napade na energetsko infrastrukturo v Ukrajini, ki po navedbah ruskega obrambnega ministrstva služi potrebam ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa. Napadi so bili usmerjeni na objekte, ki zagotavljajo energijo za proizvodnjo orožja in vojaške opreme, hkrati pa so ruske sile zadele točke začasne namestitve ukrajinskih enot in tujih plačancev v 154 različnih okrožjih. Operacija, ki se je odvila na novega leta dan, predstavlja nadaljevanje strategije sistematičnega uničevanja kritične infrastrukture s ciljem ohromitve logističnih in proizvodnih zmogljivosti ukrajinske vojske. Po uradnih navedbah iz Moskve so bili cilji uspešno zadeti, čeprav neodvisne potrditve o obsegu škode na terenu trenutno ni. Incident se je zgodil v času povečanih spopadov na vzhodu države, zlasti v regiji Doneck, kjer obe strani poročata o intenzivnih operacijah.

Rusija je ZDA predala domnevne dokaze, ki naj bi dokazovali načrtovani ukrajinski napad z dronom na eno od rezidenc predsednika Putina. Rusija trdi, da je ameriškim uradnikom predala dešifrirane podatke iz ukrajinskega drona. Ukrajina zanika obtožbe, medtem ko so ameriške obveščevalne službe skeptične. Strokovnjak za letalstvo poroča, da naj bi bilo območje Valdaja zaščiteno s 14 sistemi zračne obrambe.

Rusko ministrstvo za obrambo je 1. januarja 2024 sporočilo, da so enote ruske vojaške skupine Zahod odbile dva ukrajinska poskusa preboja proti strateško pomembnemu mestu Kupjansk v regiji Harkov. Po poročanju ruskih oblasti so ukrajinske sile, natančneje formacije 92. jurišne brigade, skušale prodreti v smeri naselij Nečvolodovka in Blagodatovka, vendar so ruske sile napada uspešno zaustavile. Ruska stran navaja, da je bilo v spopadih na tem območju ubitih do 15 ukrajinskih vojakov, uničeni pa sta bili tudi dve lahki vozili. Gre za nadaljevanje intenzivnih bojev na kupjanski smeri, kjer so ruske sile že v dneh pred tem poročale o podobnih poskusih preboja. Dogajanje potrjuje strateško težnjo Rusije po utrditvi položajev na severovzhodnem delu fronte, kar sovpada z ukazi Kremlja o razširitvi bojne cone v regijah Harkov in Sumi. Napadi pri Kupjansku so se zgodili v času povečanih napetosti in informacijske vojne, ko obe strani podajata nasprotujoče si informacije o razmerah na terenu. Čeprav ukrajinska stran uradno še ni potrdila specifičnih izgub v teh zadnjih spopadih, ruski viri poudarjajo svojo obrambno stabilnost na tem odseku fronte.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske zračno-vesoljske sile (VKS) sestrelile ukrajinsko lovsko letalo Su-27 in uničile 250 brezpilotnih letal. Informacijo so potrdili na uradnem Telegram kanalu ministrstva.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je v sredo med 8.00 in 23.00 po moskovskem času prestreglo in uničilo 53 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.

Ukrajinske oborožene sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva v letu 2025 izgubile več kot 513.000 vojakov, kar vključuje tako mrtve kot ranjene. Podatki, ki jih je objavila ruska tiskovna agencija RIA Novosti, kažejo, da so bile izgube najizrazitejše v mesecih januarju, marcu in oktobru. V januarju naj bi ukrajinska vojska izgubila 51.960 vojakov, v marcu 47.665, v oktobru pa 47.105. Ruski viri ob tem navajajo, da so skupne izgube ukrajinske strani v lanskem letu presegle 1,5 milijona oseb. Te navedbe temeljijo izključno na izračunih in informacijah Ministrstva za obrambo Ruske federacije in niso neodvisno potrjene s strani nevtralnih mednarodnih organizacij ali ukrajinskih uradnih virov. Poročilo o visokem številu žrtev sovpada z drugimi težavami, s katerimi se spopada ukrajinska vojska, vključno z naraščajočim številom dezerterstev, ki so bila zabeležena ob koncu leta.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile zračne obrambe v zadnjem mesecu preprečile obsežne napade z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki. Po uradnih navedbah Moskve je bilo nad ruskim ozemljem v mesecu decembru uničenih skupno 6503 ukrajinskih dronov. Zadnji poročani incident vključuje prestrezanje in uničenje 168 letalnikov, ki so vdrli v ruski zračni prostor. Stopnjevanje uporabe brezpilotnih letalnikov s strani Ukrajine predstavlja odgovor na nenehne ruske napade na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti so se napadi v decembru osredotočali na različne regije, kar kaže na razširitev ukrajinskih operacij globoko v notranjost Rusije. Gre za eno največjih mesečnih številk sestreljenih dronov, ki jih je ruska stran uradno objavila od začetka spopadov.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so dežurne enote protizračne obrambe v noči na 1. januar 2026 nevtralizirale 168 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Napad, ki so ga ruske oblasti označile za masovni poskus ukrajinskih sil, da bi s pomočjo dronov letalskega tipa zadeli cilje v več ruskih regijah, se je odvijal prav v času novoletnega praznovanja. Po uradnih navedbah so bile vse sovražne naprave prestrežene ali uničene, s čimer naj bi preprečili večjo gmotno škodo na tleh. Operacija prestrezanja je potekala nad številnimi regijami Ruske federacije, kar kaže na povečano intenzivnost ukrajinskih zračnih operacij ob prehodu v novo leto. Gre za enega najobsežnejših valov napadov z droni v zadnjem obdobju, ki sledi stopnjevanju napetosti na obmejnih območjih. Ruska stran je ob tem poudarila pripravljenost svojih obrambnih sistemov na tovrstne provokacije, medtem ko Kijev uradno ni komentiral podrobnosti o tarčah ali namenu te operacije. Dogodek odraža nadaljevanje trenda uporabe brezpilotnih letalnikov kot ključnega elementa v asimetričnem vojskovanju med državama.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile protizračne obrambe 31. decembra med 8.00 in 23.00 po moskovskem času prestregle in uničile 53 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad več ruskimi regijami.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradnem odzivu zavrnilo videoposnetek, ki ga je objavila Ruska federacija kot dokaz za domnevni ukrajinski napad z brezpilotnimi letali na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik ministrstva Georgij Tihi je ruske navedbe označil za nesmiselne in dodal, da posnetek ne predstavlja verodostojnega dokaza o vpletenosti Kijeva. Moskva je pred tem objavila gradivo, ki naj bi prikazovalo sestrelitev drona nad eno od predsedniških lokacij, kar ruska stran interpretira kot poskus atentata oziroma neposreden napad na državni vrh. Incident se dogaja v času zaostrenih razmer, ko obe strani krepita uporabo tehnologije brezpilotnih letal za napade na strateško infrastrukturo. Kijev vztraja, da so ruske trditve del širše propagandne strategije, s katero želi Kremelj upravičiti nadaljnjo vojaško agresijo in stopnjevanje napadov na ukrajinsko civilno prebivalstvo. Rusko obrambno ministrstvo po drugi strani trdi, da so bili ukrajinski droni pravočasno nevtralizirani s sistemi elektronskega bojevanja in protizračne obrambe, pri čemer naj bi se dogodek zgodil že v začetku tedna. Napetosti med državama se odražajo tudi v mednarodni diplomaciji, kjer se Rusija trudi prikazati kot žrtev terorističnih metod, medtem ko Ukrajina s podporo zahodnih zaveznic opozarja na stalne ruske kršitve mednarodnega prava. Ta informacijska vojna glede incidentov z droni je postala stalnica v konfliktu, saj nobena stran ne popušča pri svoji interpretaciji dogodkov na terenu.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke in tehnične dokaze, ki po njihovih navedbah potrjujejo ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodu. Po besedah poveljnika raketnih enot ruske zračne obrambe so bili droni izstreljeni iz ukrajinskih regij Sumi in Černigov, cilj pa naj bi bili ključni infrastrukturni in vojaški objekti. Ruske sile so po lastnih navedbah napadalne drone uspešno sestrelile, preden so dosegli cilj. Ukrajinske oblasti in njihovi evropski zavezniki so vpletenost v neposreden napad na predsedniško rezidenco sprva zanikali, vendar je Kijev v sredo zvečer potrdil izvajanje širših operacij z droni proti ruski vojaški infrastrukturi. Moskva poudarja, da ti dogodki predstavljajo stopnjevanje sovražnosti, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za povračilne ukrepe zaradi nenehnih ruskih napadov na ukrajinska mesta in civilno prebivalstvo. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in intenziviranja zračnih napadov na obeh straneh frontne črte.

Evropska unija je uradno zavrnila navedbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je ruske trditve označila za neutemeljene in jih opredelila kot namerno odvračanje pozornosti ter poskus spodkopavanja realnih prizadevanj za mir. Bruselj opozarja, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za blokado diplomatskih pogajanj, ki so se intenzivirala v zadnjih mesecih. Rusko ministrstvo za obrambo je v odziv objavilo videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz o napadu. Na posnetkih so prikazani ostanki brezpilotnega letalnika v gozdnatem območju, častnik protizračne obrambe, ki opisuje potek dogodkov, in domnevna priča, ki poroča o eksplozijah. Kljub objavi vizualnega gradiva neodvisni opazovalci in ukrajinska stran opozarjajo, da lokacije in avtentičnosti posnetkov ni mogoče potrditi. Kijev je obtožbe kategorično zanikal in jih označil za propagandni konstrukt, namenjen opravičevanju nadaljnje ruske agresije in stopnjevanja sovražnosti na fronti. Incident se dogaja v času občutljivih diplomatskih procesov, ki potekajo pod vodstvom Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da Rusija s stopnjevanjem retorike o neposrednih grožnjah predsedniku Putinu krepi notranjo politično kohezijo in hkrati izvaja pritisk na mednarodno skupnost, da bi si zagotovila ugodnejše izhodišče v morebitnih bodočih pogajanjih. Evropski zavezniki Ukrajine ostajajo skeptični do ruskih dokazov, saj Moskva v preteklosti že večkrat uporabila podobne taktike dezinformiranja.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje sestrelitev brezpilotnega letalnika nad rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva s temi posnetki odgovarja na zanikanja Kijeva in poudarja, da je šlo za nameren ukrajinski poskus atentata na ruskega predsednika. Dogodek naj bi se zgodil v začetku tedna, ruske oblasti pa trdijo, da sta bila v napad vključena dva letalnika, ki sta bila onesposobljena z elektronskimi obrambnimi sistemi. Ukrajinsko vodstvo je vpletenost v domnevni napad kategorično zavrnilo in obtožbe označilo za rusko provokacijo ali dejanje notranjih sil. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je kljub temu vztrajal, da za napadom stoji Kijev pod vodstvom Washingtona. Ruska stran je objavo posnetkov izkoristila za utrjevanje narativa o neposredni ogroženosti državnega vrha, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na pomanjkanje neodvisnih dokazov o izvoru letalnikov.

Ukrajinske sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na območje Moskve. Ruske oblasti trdijo, da so bili droni namenjeni napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar Kremelj interpretira kot poskus neposrednega udara na srce države. Rusko ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, ki naj bi bil modificirana izvidniško-bojna naprava, s čimer želi Moskva v javnosti okrepiti narativ o neposredni ogroženosti najvišjih državnih organov. Kijev se na zadnje obtožbe še ni uradno odzval, vendar pa so tovrstni napadi postali redni del ukrajinske strategije prenašanja vojne na rusko ozemlje. Incident je sprožil ostre odzive v Moskvi, kjer so oblasti dogodek označile za teroristično dejanje. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih poročil o ukrajinskih operacijah znotraj mednarodno priznanih meja Rusije, ki ciljajo predvsem na vojaško in energetsko infrastrukturo ter prestižne simbole ruske oblasti.

Ruska vojska je ponovila obtožbe, da je Ukrajina z dronom napadla rezidenco Vladimirja Putina. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdijo, da ga je Ukrajina izstrelila proti rezidenci. EU je Kremelj obtožila ustvarjanja 'namerne distrakcije' z domnevnim napadom.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz za nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Na posnetkih je videti generalmajorja, ki pojasnjuje domnevne poti letenja dronov, ter vojaka v maskirni uniformi, ki prikazuje improvizirano eksplozivno napravo. Kljub objavi gradiva neodvisni strokovnjaki opozarjajo, da verodostojnosti posnetkov ni mogoče potrditi, saj so bili objavljeni z večdnevnim zamikom po dogodku. Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je ruske navedbe označila za načrtovan dezinformacijski manever, katerega namen je odvrniti pozornost od dejanskih dogodkov na bojišču. Ukrajinski politični vrh še naprej kategorično zanika kakršno koli vpletenost v incident in trdi, da Rusija uporablja tovrstne inscenirane dogodke kot izgovor za intenzivnejše napade na civilno infrastrukturo v Ukrajini. Obtožbe so se pojavile v času povečanih napetosti in nejasnosti glede prihodnjih mirovnih pogajanj.

Donald Trump naj ne bi nameraval zagotoviti Vladimirju Zelenskemu varnostnih jamstev v obsegu, ki ga zahteva Ukrajina, poroča New York Times.

V regiji Doneck so se konec decembra 2024 zaostrili spopadi in informacijska vojna glede nadzora nad strateškimi naselji. Ukrajinska stran, vključno s pripadniki brigade Azov, je objavila videoposnetke namestitve ukrajinske zastave v mestu Rodinske ter zatrdila, da območje ostaja pod nadzorom Kijeva. Nasprotno je rusko ministrstvo za obrambo 31. decembra sporočilo, da so njihove sile uničile dve ukrajinski izvidniško-diverzantski skupini, ki sta v mestih Krasnoarmejsk (ukrajinsko Pokrovsk) in Rodinske poskušali izobesiti zastave na pročelja zgradb. Ruski uradni viri trdijo, da ukrajinska vojska uporablja težke brezpilotne letalnike tipa »Baba Jaga« za namestitev simbolike v krajih, ki naj bi jih ruske sile že zasedle, vključno z mestom Dimitrov (ukrajinsko Mirnograd). Po navedbah Moskve gre za poskuse Kijeva, da bi prepričal domačo javnost in zahodne zaveznike o prisotnosti svojih enot na območjih, kjer naj bi bile te dejansko poražene. Razmere na fronti ostajajo nejasne, saj obe strani uporabljata vizualne dokaze za potrditev svojih ozemeljskih trditev.

Ruska vojska je v sredo objavila videoposnetke in zemljevide, ki po navedbah Moskve služijo kot dokaz za ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je bilo v domnevnem napadu v noči na ponedeljek uporabljenih 91 brezpilotnih letalnikov, kar je Kijev že večkrat odločno zanikal. Objavljeni posnetki prikazujejo vojaka ob razbitinah drona in načrtovano pot leta, vendar Kremelj še ni ponudil neodvisno preverljivih dokazov za svoje obtožbe. Incident je močno zamajal optimizem glede mirovnih pogajanj, ki se je pojavil po nedavnem srečanju Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega na Floridi. Trump je po navedbah poročil izrazil jezo nad domnevnim napadom in se sprva postavil na stran ruskih trditev, medtem ko je visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas obtožila Rusijo, da z neutemeljenimi obtožbami namerno spodkopava mirovna prizadevanja. Ukrajinski uradniki trdijo, da gre za popolno izmišljotino Kremlja, namenjeno ustvarjanju izgovorov za nadaljnjo stopnjevanje agresije.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina uporabila pri napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Ukrajina je kartografski prikaz ruskih sil označila za lažen.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je Ukrajina v noči na 30. december izvedla obsežen napad z 91 dolgometražnimi droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po ruskih navedbah so bile vse naprave sestreljene, Moskva pa dogodek označuje za poskus atentata in teroristično dejanje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zanikal in opozoril, da bi Rusija te trditve lahko uporabila kot izgovor za povračilne napade na vladno četrt v Kijevu. Analitiki in tuji opazovalci so do ruskih trditev zadržani, saj trenutno ni neodvisnih dokazov, ki bi potrdili tako obsežen napad ali njegovo izvedbo. Nekdanji analitik CIA Larry Johnson je za medij RT celo špekuliral, da bi lahko šlo za notranji poskus destabilizacije Zelenskega s strani določenih elementov v Kijevu, medtem ko Zahod izraža močan dvom o verodostojnosti ruskih poročil. Incident se je zgodil v času povečanih diplomatskih prizadevanj in napovedanih pogovorov med Kremljem in bodočo ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa.

Rusko ministrstvo za obrambo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje prestrezanje ukrajinskega brezpilotnega letalnika v bližini rezidence predsednika Vladimirja Putina v Valdaju v Novgorodski oblasti. Po navedbah Moskve so njihove obrambne sile nevtralizirale dron približno 360 kilometrov severno od ruske prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in prizadevanj za dosego mirovnega dogovora v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem Ukrajino obtožil, da je v noči na 29. december 2025 izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča naj bi bila prav omenjena državna rezidenca. Ukrajinska stran je vpletenost v dogodek kategorično zanikala, predsednik Volodimir Zelenski pa je poudaril, da za ruske trditve ni nobenih dokazov. Zahodni zavezniki, vključno z ZDA, so prav tako izrazili dvome o pristnosti ruskih obtožb, medtem ko sta Kitajska in Indija pozvali k deeskalaciji razmer.